Mi, člani svetovnega gibanja za pospeševanje esperanta, namenjamo ta manifest vsem vladam, mednarodnim organizacijam in ljudem dobre volje, izražamo naš namen, da bomo neomajno še naprej delovali za tu izražene cilje, in vabimo vsako posamezno organizacijo in človeka, da se pridruži našemu prizadevanju.

Nos-ôtes mambes dès mouvemint dè monde ètîr po l’bin dè lingadje d’a turtos, l’Espéranto, èvoyans ci scriyèdje a tos lès gouvèrnumints, a totes lès organizåcions dèl Tére èt a tos lès omes di bone volté, déclarans tote nosse plinne atirance a çou qu’nos dihans chal èt hoûkans chake organizåcion èt chaskeune a r’djonde nos prèsintes fwèces.

Esperanto, ki je bil objavljen leta 1887 kot načrt pomožnega jezika za mednarodno komuniciranje in se je hitro razvil v živahen in izrazno bogat jezik, že več kot stoletje deluje za povezovanje ljudi čez jezikovne in kulturne ovire. V tem času cilji njegovih govorcev niso izgubili pomembnosti in aktualnosti. Ne svetovna raba nekaj narodnih jezikov ne napredek v komunikacijski tehniki ne odkritje novih metod jezikovnega pouka verjetno ne bodo uresničili naslednjih načel, ki jih imamo za bistvene za pravično in učinkovito jezikovno ureditev.

É l’annèye 1887, l’Espéranto a v’nou å monde come l’idèye d’on deûzinme lingadje po nos rêyuni turtos; adon a-t-i crèhou rademint po div’ni on vikant pårler, avou tot plin des nuwances. Dispôy on siéke po l’mons, l’Espéranto vike è rimète essonle dès-omes po-d’la lès bårîres dès lingadjes èt dès culture. So strèvin la, lès but’ di sès utilisateûrs dimanèt todis importants èt prèsints. Li pratique di quéques lingadjes tot-avå l’monde, lès progrès dès comunicåcions, l’invancion dès novèles métôdes po djåser, ou s’èvoyî des scriyèdjes, tot çoula, pôrè pèrmète les régues qui sûvet èt qu’nos pinsans come fwér ûtiles po on sistinme d’ûzèdje des lingadjes qui seûye djusse èt adjihant.

1. Demokracija

1. Dèmocråtîe

Komunikacijski sistem, ki za vse življenje privilegira določene ljudi, od drugih pa zahteva, da vložijo leta truda za dosego nižje stopnje sposobnosti, je v temelju nedemokratičen. Čeprav esperanto, kakor vsak jezik, ni popoln, pa zelo presega vsakega tekmeca na področju enakopravnega svetovnega komuniciranja.

On sistinme di comunicåcion fêt po quéques citwèyins, mins qui egzidje qui’lès-ôtes fèsse bècôp d’fwèces, sins poleûr rac’sûre lès prumîs, on parêy sistinme è-st-antidèmocråtique. Si l’Espéranto, come lès-ôtes lingadjes n ’èst nin parfêt, i dèpasse di lådje èt lon sès rivåls come mwèyin d’comunicåcion tot costé.

Trdimo, da ima jezikovna neenakost za posledico komunikacijsko neenakost na vseh ravneh, vključno z mednarodno ravnjo. Smo gibanje za demokratično komuniciranje.

Nos acèrtinans qu’l’inégålité dès lingadjes amonne ine inégålité dèl comunicåcion a tos lès dègrés, èt minme å réz’dè monde. Nos èstans po’ne comunicåcion dèmocratique.

2. Čeznarodna vzgoja

2. Ine éducåtion po-d’zeûr èt inte lès nåcions

Vsak narodni jezik je povezan z določeno kulturo in narodom ali narodi. Na primer učenec. ki se uči angleščino, se uči o kulturi, zemljepisu in politiki angleškojezičnih držav, predvsem ZDA in Velike Britanije. Učenec, ki se uči esperanto, se uči o svetu brez meja, v katerem je vsaka država kot dom.

Les lingadjes di tos les peûpes sont atèlés à quéquès cultûres èt a quéquès nåcions. Par egzimpe, li scolî qui studèye l’anglès discovrèt ossu l’cultûre, l’aspèt dès payîs èt les sistinmes politikes wice qu’on djåse l’anglès, principålemint d’vins les Etats-Unis èt li Rwèyôme-Uni. Li scolî qui studèye l’Espéranto discoûve on monde sins frontîres, wice qu’il a bon d’vins chake payîs.

Trdimo, da je vzgoja s katerim koli narodnim jezikom navezana na določen pogled na svet. Smo gibanje za čeznarodno vzgojo.

Nos acèrtinans qu’l’éducåcion d’vins on lingadje, lisquél seuye-t-i, impôze ine manîre spéciåle dè vèyî l’monde. Nos-èstans po’ne éducåcion wice qui tos lès payîs troûv’ront leu plèce.

3. Pedagoška učinkovitost

3. L’adjihante éducåcion dès-èfants

Samo majhen odstotek tistih, ki se učijo tuj jezik, ga obvlada. Popolna usvojitev esperanta je možna celo s samoizobraževanjem. Različne študije so odkrile propedevtične učinke na učenje drugih jezikov. Priporočajo esperanto kot jedro tečajev za jezikovno ozaveščanje učencev.

N’a wère qui k’nohèt bråmint ’ne linwe di l’ètrindjîr. On pout k’nohe foû bin l’Espéranto, minme s’on l’aprind tot seû. On a mostré qu’l’Espéranto pout chervi po aprinde åhèyemint d’ôtes lingadjes. On l’riqwîrt ossu po s’afêtî a çou qu’èst on lingadje.

Trdimo, da bo težavnost narodnih jezikov vedno ovira za mnoge učence, ki bi lahko imeli korist od znanja drugega jezika. Smo gibanje za učinkovit jezikovni pouk.

Nos acèrtinans qu’lès pårlers etniques arèstèyeront todi sacwants scolîs qu’on deûzinme lingadje êd’reût portant.Nos-èstans po l’ansègn’mint d’adram dès lingadjes.

4. Večjezičnost

4. Sacwants pårlers

Esperantska skupnost je ena izmed redkih svetovnih jezikovnih skupnosti, katere govorci so brez izjeme dvo- ali večjezični. Vsak član skupnosti je sprejel nalogo, da se bo naučil vsaj enega tujega jezika do govorne stopnje. V mnogih primerih to vodi k znanju več jezikov in k naklonjenosti do njih ter na splošno do širšega osebnega obzorja.

Li comunôté d’l’Espéranto è-st-ine comunôté come ènn ’a wère so l’tére : tot sès mambes sont, sins mète nouk foû, bilingues ou plurilingues. Chaskeune s’a fwèrcî d’aprinde po l’mons on lingadje d’å d’foû po s’fé comprinde. Sovint çoula méne a l’kinohance èt a l’amoûr di sacwants pårlers èt, jénérålemin, a ’ne pus lådje vûzion so l’monde.

Trdimo, da bi morali imeti člani vseh jezikov, velikih ali majhnih, dejansko možnost usvojiti drugi jezik do visoke komunikacijske ravni. Smo gibanje za zagotovitev te možnosti.

Nos acèrtinans qui, d’vins tos lès payîs, on d’vreût -st-aprinde on deûzinme lingadje èt s’ènnè chèrvi po comuniquer å mis. Nos-èstans po mète so pîd ciste îdèye.

5. Jezikovne pravice

5. Les dreûts dè lingadjes

Neenaka porazdelitev moči med jeziki je recept za stalno jezikovno negotovost ali neposredno jezikovno zatiranje pri velikem delu svetovnega prebivalstva. V esperantski skupnosti se člani velikih in majhnih, uradnih in neuradnih jezikov srečujejo na nevtralnem ozemlju zaradi obojestranskega hotenja po kompromisu. To ravnovesje med jezikovnimi pravicami in odgovornostmi je vzor za razvijanje in ocenjevanje drugih rešitev za jezikovno neenakost in jezikovne konflikte.

Les lingadjes ni mostrèt nin l’minme pwissance, çou qui n’el-z-î done nole sureté, èt minme, divins bråmint d’payis, ricorèdje les pus fwèrts à språtchî dès pus flawes a si chèrvi di leû lingadge. Divins l’comunôté d’l’Espéranto, tos les djins s’rassonlèt so l’minme tèrin, gråce a leû mutuwéle volté, po fé on compromis, qui leû lingadje seûye important ou nin, oficiél ou nin. On tél aplomb inte les dreûts dès lingadjes èt les dossêyes permète l’r’cwèrèdje èt l’estimåcion d’ôtes rèsponses a l’inégålité come ås carèles des lingadjes.

Trdimo, da velike razlike v moči med jeziki spodkopavajo zagotovila, ki so izražena v številnih mednarodnih dokumentih, o enakem obravnavanju ne glede na jezik. Smo gibanje za jezikovne pravice.

Nos acèrtinans qu’lès difèrinces importantes di pwissance inte lès pårlers distrûhèt les garantîyes qu’on lét d’vins télemint d’papîs inte les payîs so l’égålité des gangnes sin nole difèrinces qui s’rapwète å lingadje. Nos-èstans po l’dreût dès lingadjes.

6. Jezikovna različnost

6. Difèrints lingadjes

Vlade rade razumejo veliko različnost jezikov v svetu kot oviro za komuniciranje in razvoj. Za esperantsko skupnost pa je jezikovna različnost stalen in nepogrešljiv vir bogastva. Torej je vsak jezik tako kot vsaka živa vrsta dragocen že sam po sebi ter vreden zaščite in podpore.

Lès gouvèrnumints dès payîs pinsèt qu’lès lingadjes dè monde espêtchèt l’comunicåcion èt l’progrès. Portant divins l’comunôté d’ l’Espéranto, lès difèrints lingadjes nos rindrans pus ritches. Adon-pwis, chake lingadje, come tot quî qui ç’seûye, a dèl valeûr èt deût-èsse prôtèdjî èt rècorèdjî.

Trdimo, da politika komuniciranja in razvoja, ki ne temelji na spoštovanju in podpiranju vseh jezikov, obsoja na izumrtje večino jezikov sveta. Smo gibanje za jezikovno različnost.

Nos acèrtinans qu’lès politiques di comunicåcion èt d’fôrcièdje, s’èle ni rèspèctèt nin èt n’ècorèdjèt-ti tos les lingadjes, condånèt a mwért li majôrité dès lingadjes divins l’monde. Nos-èstans po lès difèrints lingadjes.

7. Človekova emancipacija

7. Libèrer lès-omes

Vsak jezik osvobaja in zapira svoje člane s tem, ko jim daje moč komunicirati med sabo in ko ovira komuniciranje z drugimi. Esperanto, načrtovan kot splošno komunikacijsko sredstvo, je eden od velikih delujočih projektov človekove emancipacije — projekt omogočiti vsakemu človeku, da kot posameznik sodeluje v skupnosti človeštva, s trdnimi koreninami v svoji krajevni kulturi in jezikovni identiteti, ne pa da ga ti omejujeta.

Chake lingadje libère èt contrariêye tot-a-’ne fèye leûs praticants, tot-èlzî d’nant l’ocåzion d’comuniquer inte zèles, tot lès-èspêtchant d’comuniquer avou l’z-ôtes. L’Espéranto è-st-on mwèyin d’comunicåcion po tot l’monde; il è-st-on grand projèt d’libéråcion, on projèt qui permète a chaskeune di prinde pårt a l’comunôté dès-omes, tot wårdant sès rècènes divins sès prôpès valeûrs, sins-èsse rit’ni po zèls.

Trdimo, da izključna raba narodnih jezikov neizogibno postavlja ovire svobodi samoizražanja, komuniciranja in združevanja. Smo gibanje za človekovo emancipacijo.

Nos acèrtinans qu’li seûl ûzèdje d’on lingadje d’ine nåcion amon dès djins dès difèrints payîs drèssèt dès limites po les libèrtés d’èsprèssion, di comunicåcion èt d ’assôciåcion. Nos-estans po l’lîberté dès-omes.

Prago, jul. 1996

Prago, jul. 1996