Yr ydym ni, aelodau o fudiad byd-eang i hyrwyddo Esperanto, yn cyfeirio’r maniffesto hwn at bob llywodraeth, sefydliad rhyngwladol a phob un o ewyllys da; ac yn cyhoeddi ein penderfyniad di-sigl i ddilyn y nodau a osodir allan yma, ac i alw ar bob cyfundrefn ac unigolyn i ymuno â ni i weithio tuag at ein nodau.

Mi, člani svetovnega gibanja za pospeševanje esperanta, namenjamo ta manifest vsem vladam, mednarodnim organizacijam in ljudem dobre volje, izražamo naš namen, da bomo neomajno še naprej delovali za tu izražene cilje, in vabimo vsako posamezno organizacijo in človeka, da se pridruži našemu prizadevanju.

Ers dros ganrif y mae Esperanto, a lansiwyd ym 1887 i fod yn iaith i hwyluso cyfathrebu rhyngwladol ac a ddatblygodd yn gyflym yn iaith gyfoethog yn ei hawl ei hunan iawn, wedi bod yn fodd i ddwyn dynion at ei gilydd gan oresgyn ffiniau iaith a diwylliant. Y mae’r amcanion sydd yn ysbrydoli defnyddwyr Esperanto mor bwysig a pherthnasol ag erioed. Nid yw defnyddio ieithoedd cenedlaethol, ar draws yr holl fyd, datblygiadau mewn technoleg cyfathrebu, na datblygiad dulliau newydd o ddysgu ieithoedd yn debyg o greu trefn ieithyddol deg ac effeithiol yn unol â’r egwyddorion canlynol, yr ydym ni yn credu eu bod yn hanfodol.

Esperanto, ki je bil objavljen leta 1887 kot načrt pomožnega jezika za mednarodno komuniciranje in se je hitro razvil v živahen in izrazno bogat jezik, že več kot stoletje deluje za povezovanje ljudi čez jezikovne in kulturne ovire. V tem času cilji njegovih govorcev niso izgubili pomembnosti in aktualnosti. Ne svetovna raba nekaj narodnih jezikov ne napredek v komunikacijski tehniki ne odkritje novih metod jezikovnega pouka verjetno ne bodo uresničili naslednjih načel, ki jih imamo za bistvene za pravično in učinkovito jezikovno ureditev.

1. Democratiaeth

1. Demokracija

Mae unrhyw drefn o gyfathrebu sy’n rhoi braint i rai ar hyd eu oes tra’n mynnu bod eraill yn ymdrechu am flynyddoedd i gyrraedd stad is, yn sylfaenol wrthddemocrataidd. Er nad yw Esperanto rhagor unrhyw iaith arall yn berffaith, y mae’r rhagori ar ieithoedd eraill o safbwynt cydraddoldeb mewn cyfathrebu byd-eang.

Komunikacijski sistem, ki za vse življenje privilegira določene ljudi, od drugih pa zahteva, da vložijo leta truda za dosego nižje stopnje sposobnosti, je v temelju nedemokratičen. Čeprav esperanto, kakor vsak jezik, ni popoln, pa zelo presega vsakega tekmeca na področju enakopravnega svetovnega komuniciranja.

Yr ydym yn dal bod anghydraddoldeb ieithyddol yn achosi anghydraddoldeb ym mhob agwedd ar gyfathrebu, hyd yn oed ar lefel ryngwladol.
Mudiad ydym ni dros gyfathrebu democrataidd.

Trdimo, da ima jezikovna neenakost za posledico komunikacijsko neenakost na vseh ravneh, vključno z mednarodno ravnjo. Smo gibanje za demokratično komuniciranje.

2. Addysg gydwladol

2. Čeznarodna vzgoja

Y mae pob iaith ethnig ynghlwm wrth ddiwylliant, daearyddiaeth a threfn wleidyddol byd siaradwyr Saesneg, a Phrydain a’r Unol Daleithiau yn amlycaf yn eu plith. Mae plentyn sy’n dysgu Esperanto yn dysgu am fyd diffiniau, lle mae pob gwlad yn gartref.

Vsak narodni jezik je povezan z določeno kulturo in narodom ali narodi. Na primer učenec. ki se uči angleščino, se uči o kulturi, zemljepisu in politiki angleškojezičnih držav, predvsem ZDA in Velike Britanije. Učenec, ki se uči esperanto, se uči o svetu brez meja, v katerem je vsaka država kot dom.

Yr ydym yn dal bod addysg mewn unrhyw iaith ynghlwm wrth ddrychfeddwl neilltuol o’r byd.
Mudiad ydym ni dros addysg ar draws y byd.

Trdimo, da je vzgoja s katerim koli narodnim jezikom navezana na določen pogled na svet. Smo gibanje za čeznarodno vzgojo.

3. Addysg effeithiol

3. Pedagoška učinkovitost

Dim ond canran fechan o fyfyrwyr iaith dramor sydd yn rhugl yn yr iaith y maent wedi’i dewis. Mewn Esperanto y mae’n bosibl dod yn rhugl hyd yn oed wrth astudio gartref. Mae amryw o astudiaethau wedi dangos bod Esperanto yn ddefnyddiol fel paratoad i ddysgu ieithoedd eraill. Y mae wedi cael ei hargymell fel conglfaen mewn cyrsiau am ymwybyddiaeth ieithyddol.

Samo majhen odstotek tistih, ki se učijo tuj jezik, ga obvlada. Popolna usvojitev esperanta je možna celo s samoizobraževanjem. Različne študije so odkrile propedevtične učinke na učenje drugih jezikov. Priporočajo esperanto kot jedro tečajev za jezikovno ozaveščanje učencev.

Yr ydym yn dal y bydd anawsterau dysgu ieithoedd ethnig yn parhau’n rhwystr i lawer o fyfyrwyr y byddai gwybod ail iaith o fudd iddynt. Mudiad ydym ni dros ddysgu ieithoedd yn effeithiol.

Trdimo, da bo težavnost narodnih jezikov vedno ovira za mnoge učence, ki bi lahko imeli korist od znanja drugega jezika. Smo gibanje za učinkovit jezikovni pouk.

4. Amlieithrwydd

4. Večjezičnost

Y mae cymdeithas Esperanto bron yn ddigymar fel cymdeithas fyd-eang y mae ei haelodau naill ai’n ddwyieithog neu’n amlieithog. Y mae pob aelod o’r gymdeithas wedi gwneud ymdrech i ddysgu o leiaf un iaith dramor i safon cyfathrebu. I lawer ohonynt, y mae hyn yn arwain at gariad a gwybodaeth o lawer o ieithoedd ac yn ehangu eu gorwelion personol.

Esperantska skupnost je ena izmed redkih svetovnih jezikovnih skupnosti, katere govorci so brez izjeme dvo- ali večjezični. Vsak član skupnosti je sprejel nalogo, da se bo naučil vsaj enega tujega jezika do govorne stopnje. V mnogih primerih to vodi k znanju več jezikov in k naklonjenosti do njih ter na splošno do širšega osebnega obzorja.

Yr ydym o’r farn y dylai siaradwyr pob iaith, bach a mawr, gael cyfle i ddysgu ail iaith i safon uchel o gyfathrebu.Mudiad ydym ni a all ddarparu’r cyfle hwnnw i bawb.

Trdimo, da bi morali imeti člani vseh jezikov, velikih ali majhnih, dejansko možnost usvojiti drugi jezik do visoke komunikacijske ravni. Smo gibanje za zagotovitev te možnosti.

5. Hawliau iaith

5. Jezikovne pravice

Y mae rhannu grym yn anghyfartal rhwng ieithoedd yn arwain at anniogelwch ieithyddol parhaol, neu orthrwm ieithyddol uniongyrchol ar ran helaeth o bobl y byd. Mewn cymdeithas Esperanto y mae siaradwyr ieithoedd swyddogol ac answyddogol yn cyfarfod ar fel bodau cydradd yn rhinwedd parodrwydd y naill a’r llall i gymrodeddu. Y mae cydbwysedd hawliau a chyfrifoldebau ieithyddol yn creu llwyfan i ddatblygu a barnu dehongliadau eraill o anghydraddoldeb ac anghytundeb ieithyddol.

Neenaka porazdelitev moči med jeziki je recept za stalno jezikovno negotovost ali neposredno jezikovno zatiranje pri velikem delu svetovnega prebivalstva. V esperantski skupnosti se člani velikih in majhnih, uradnih in neuradnih jezikov srečujejo na nevtralnem ozemlju zaradi obojestranskega hotenja po kompromisu. To ravnovesje med jezikovnimi pravicami in odgovornostmi je vzor za razvijanje in ocenjevanje drugih rešitev za jezikovno neenakost in jezikovne konflikte.

Yr ydym yn dal bod gwahaniaethau enfawr mewn grym rhwng ieithoedd yn tangloddio’r gwarantu a fynegwyd mewn llawer dogfen rhyngwladol o driniaieth gyfartal heb sylw o iaith. Mudiad ydym ni dros hawliau iaith.

Trdimo, da velike razlike v moči med jeziki spodkopavajo zagotovila, ki so izražena v številnih mednarodnih dokumentih, o enakem obravnavanju ne glede na jezik. Smo gibanje za jezikovne pravice.

6. Amrywiaeth ieithyddol

6. Jezikovna različnost

Y mae llywodraethau cenedlaethol yn tueddu i drin yr amrywiaeth eang ieithoedd y byd fel petai’n rhwystr i gyfathrebu ac i ddatblygiad. Mewn cymdeithas Esperanto, sut bynnag, ystyrir amrywiaeth ieithyddol yn ffynhonnell gyson ac anhepgor i gyfoethogiad. O ganlyniad, mae pob iaith, fel pob rhan arall o fywyd, yn gynhenid werthfawr ac yn deilwng o gael ei gwarchod a’i chynnal.

Vlade rade razumejo veliko različnost jezikov v svetu kot oviro za komuniciranje in razvoj. Za esperantsko skupnost pa je jezikovna različnost stalen in nepogrešljiv vir bogastva. Torej je vsak jezik tako kot vsaka živa vrsta dragocen že sam po sebi ter vreden zaščite in podpore.

Yr ydym yn dal bod polisïau cyfathrebu a datblygiad nad ydynt wedi’u seilio ar barch ac ymgeledd tuag at holl ieithoedd y byd yn condemnio’r rhan fwyaf o ieithoedd y byd i farwolaeth. Mudiad ydym ni dros amrywiaeth ieithol.

Trdimo, da politika komuniciranja in razvoja, ki ne temelji na spoštovanju in podpiranju vseh jezikov, obsoja na izumrtje večino jezikov sveta. Smo gibanje za jezikovno različnost.

7. Rhyddid dynol

7. Človekova emancipacija

Y mae pob iaith yn rhyddhau ac yn carcharu ei defnyddwyr, yn rhoi’r gallu iddynt i gyfathrebu ymysg ei gilydd ond yn eu rhwystro rhag cyfathrebu ag eraill. A hithau wedi ei chynllunio fel modd hygyrch i gyfathrebu ar draws yr holl fyd, y mae Esperanto yn un o’r cynlluniau mwyaf effeithiol i ryddhau dynoliaeth, un sydd yn anelu at alluogi unigolion i gymryd rhan mewn cymdeithas ddynol, yn ddiogel wreiddiedig yn eu diwylliant lleol a’u hiaith gyffredin ond eto heb eu cyfyngu ganddynt.

Vsak jezik osvobaja in zapira svoje člane s tem, ko jim daje moč komunicirati med sabo in ko ovira komuniciranje z drugimi. Esperanto, načrtovan kot splošno komunikacijsko sredstvo, je eden od velikih delujočih projektov človekove emancipacije — projekt omogočiti vsakemu človeku, da kot posameznik sodeluje v skupnosti človeštva, s trdnimi koreninami v svoji krajevni kulturi in jezikovni identiteti, ne pa da ga ti omejujeta.

Yr ydym yn dal bod dibyniaeth gyfan gwbl ar iaith genedlaethol yn rhwystro hunanfynegiant, cyfathrebu a chymdeithasu. Mudiad ydym ni dros ryddid dynol.

Trdimo, da izključna raba narodnih jezikov neizogibno postavlja ovire svobodi samoizražanja, komuniciranja in združevanja. Smo gibanje za človekovo emancipacijo.

Prago, jul. 1996

Prago, jul. 1996