Mojster je na razpolago,
ne glede na to, kaj trenutek prinese.
Ve, da bo kmalu umrl,
in nima ničesar, kar se bi oklepal.
Ni iluzij v umu,
ni upiranja v telesu.
Ne razmišlja o svojih dejanjih;
kajti prihajajo iz centra njegovega bitja.
Nič več ne pričakuje od življenja,
zaradi tega je pripravljen na smrt,
tako kot je človek pripravljen na spanje
po delovnem dnevu.

出生入死。生之徒十有三，死之徒十有三，人之生，动之死地，十有三。夫何故？以其生生之厚。盖闻善摄生者，陆行不遇虎兕，入军不被甲兵。兕无所投其角，虎无所措其爪，兵无所容其刃。夫何故？以其无死地。

51

五十一章

Vsako bitje v vesolju je
izraz Taa.
Vzcveti v obstoj, nezaveden,
popoln, svoboden,
zavzame fizično obliko,
pusti okoliščinam, da ga dopolnijo.
Zaradi tega vsako bitje
spontano spoštuje Tao.
Tao daje rojstvo vsem stvarem,
jih oskrbuje, vzdržuje,
skrbi zanje, jih tolaži, ščiti,
jih vzame nazaj k sebi.
Ustvarja brez lastninjenja,
deluje brez pričakovanja,
vodi brez vmešavanja.
Zaradi tega je ljubezen Taa
prava narava vseh stvari.

道生之，德畜之，物形之，势成之。是以万物莫不尊道而贵德。道之尊，德之贵，夫莫之命而常自然。故道生之，德畜之，长之育之，成之熟之，养之覆之。生而不有，为而不恃，长而不宰，是谓玄德。

52

五十二章

Na začetku je bil Tao.
Vse stvari izvirajo iz njega:
vse stvari se vanj vrnejo.
Da najdeš izvor,
pojdi nazaj po sledeh manifestacij.
Ko prepoznaš otroka in
najdeš mati,
boš osvobojen žalosti.
Če držiš svoj um v obsojanju
in prenapolnjenega s poželenji,
bo tvoje srče težavno.
Če lahko prenehaš soditi
in te čuti ne vodijo,
bo tvoje srce našlo mir.
Videti v temo je jasnost.
Vedeti kako popustiti je moč.
Uporabi svojo lastno luč
in se vrni k izvoru luči.
Temu se reče urjenje v večnosti.

天下有始，以为天下母。既知其母，又知其子。既知其子，复守其母。没身不殆。塞其兑，闭其门。终身不勤。开其兑，济其事，终身不救。见小曰明，守柔曰强。用其光，复归其明，无遗身殃，是谓习常。

53

五十三章

Velika pot je lahka,
vendar imajo ljudje raje stranske poti.
Pazi, ko so stvari izven ravnotežja.
Ostani osrediščen v Tau.
Ko bogati špekulanti bogatijo
na račun kmečke zemlje;
ko vladni uradniki zapravljajo
denar za orožja namesto za zdravila;
ko je višji razred oderuški in neodgovoren,
medtem ko se ljudje nimajo kam obrniti –
vse to je ropanje in kaos.
To ni v sozvočju s Tao-m.

使我介然有知，行于大道，唯施是畏。大道甚夷，而人好俓。朝甚除，田甚芜，仓甚虚，服文彩，带利剑，厌饮食，财货有余，是谓盗夸。非道也哉！

54

五十四章

Kdorkoli je zasajen v Tau,
ne bo izkoreninjen.
Kdorkoli poveličuje Tao,
mu ne bo spodrsnilo.
Njegovo ime bo obdržano v spominu
od generacije do generacije.
Dovoli Tau, da bo prisoten v tvojem življenju,
in postal boš naraven.
naj bo prisoten v tvoji družini,
in tvoja družina bo vzcvetela.
Naj bo prisoten v tvoji državi,
in tvoja država bo zgled vsem državam v svetu.
Naj bo prisoten v vesolju
in vesolje bo pelo.
Kako vem, da je to res?
Ker pogledam znotraj sebe.

善建者不拔，善抱者不脱，子孙祭祀不辍。修之身，其乃德真；修之家，其德有余；修之乡，其德乃长；修之于国，其德乃丰；修之于天下，其德乃普。故以身观身，以家观家，以乡观乡，以国观国，以天下观天下。吾何以知天下之然？以此。

55

五十五章

Tisti, ki je v harmoniji s Tao-m
je kot dojenček.
Njegove kosti so mehke, mišice šibke,
a njegov prijem močan.
Ne ve za združenje moškega in ženske,
vendar lahko njegov penis stoji nabrekel,
tako močna je njegova življenjska moč.
Lahko kriči ves dan,
vendar ne postane hripav,
tako popolnoma je v harmoniji.
Mojstrova moč je taka.
Pusti vsem stvarem priti in oditi,
brez napora, brez poželenja.
Nikoli ne pričakuje rezultata;
zaradi tega ni nikoli razočaran.
Nikoli ni razočaran;
zaradi tega se njegov duh nikoli ne postara.

含德之厚，比于赤子。毒虫不螫，猛兽不据，玃鸟不搏。骨弱筋柔而握固。未知牝牡之合而朘作，精之至。终日号而不嗄，和之至。知和曰常，知常曰明，益生曰祥，心使气曰强。物壮则老，谓之不道，不道早已。

56

五十六章

Tisti, ki vedo, ne govorijo.
Tisti, ki govorijo, ne vedo.
Zapri svoja usta,
zagradi svoje čute,
skrhaj svojo ostrost,
razveži svoje vozle,
omehčaj svoj sij,
nastani svoj prah.
To je tvoja izvorna identiteta.
Bodi kot Tao.
Ne moreš se mu približati ali oddaljiti od njega,
ne moreš ga oplemenititi ali poškodovati,
častiti ali zaničevati.
Nenehno se odpoveduje samemu sebi.
Zaradi tega traja večno.

知者不言，言者不知。塞其兑，闭其门，挫其锐，解其忿，和其光，同其尘，是谓玄同。故不可得而亲，不可得而疏；不可得而利，亦不可得而害，不可得而贵，亦不可得而贱。故为天下贵。

57

五十七章

Če hočeš biti dober voditelj,
se moraš naučiti slediti Tau.
Prenehaj poizkušati nadzorovati.
Opusti dokončne načrte in koncepte,
in svet bo vladal samemu sebi.
Več kot imaš prepovedi,
manj pošteni bodo ljudje.
Več kot imaš orožja,
manj varni bodo ljudje.
Več kot imaš podrejenih,
manj samozavestni bodo ljudje.
Zaradi tega Mojster reče:
Opustim zakon,
in ljudje postanejo pošteni.
Opustim ekonomijo,
in ljudje postanejo srečni.
Opustim religijo,
in ljudje postanejo iskreni.
Opustim vse želje po skupnem dobrem,
in dobro postane običajno kot travnata bilka.

以正治国，以奇用兵，以无事取天下。吾何以知其然？以此。天下多忌讳，而人弥贫；人多利器，国家滋昏；人多伎巧，奇物滋起；法物滋彰，盗贼多有。故圣人云：‘我无为，人自化；我好静，人自正；我无事，人自富；我无欲，人自朴。’

58

五十八章

Če je država vodena s strpnostjo,
so ljudje zadovoljni in pošteni.
Če je država vodena z zatiranjem,
so ljudje obupani in prebrisani.
Ko je želja po moči v ospredju,
večji kot so ideali, slabši so rezultati.
Poizkušaj osrečiti ljudi,
in postavil si temelje za bedo.
Poizkušaj narediti ljudi moralne,
in postavil si temelje za razvratnost.
Zaradi tega je Mojster zadovoljen
s tem, da služi ljudem kot zgled,
in noče uveljavljati svoje volje.
Je oster, a ne prebode.
Odločen, a prožen.
Sijoč, a prizanesljiv z očmi.

其政闷闷，其人醇醇；其政察察，其人缺缺。祸，福之所倚；福，祸之所伏。熟知其极？其无正。政复为奇，善复为妖。人之迷，其日固久。是以圣人方而不割，廉而不害，直而不肆，光而不曜。

59

五十九章

Za dobro vodenje države
ni nič boljšega kot popuščanje.
Znamenje skromnega človeka je
njegova svoboda pred lastnimi idejami.
Strpen kot nebo,
vse objemajoč kot sončna svetloba,
trden kot gora,
prožen kot drevo v vetru,
na obzorju nima cilja,
in uporabi vse,
kar mu življenje prinese na pot.
Zanj ni nič nemogoče.
Ker je opustil svoj jaz,
lahko skrbi za dobro ljudi,
kot mati skrbi za svojega otroka.

治人事天，莫若啬。夫唯啬，是谓早服。早服谓之重积德。重积德则无不克，无不克则莫知其极。莫知其极，可以有国。有国之母，可以长久。是谓深根、固蔕、长生、久视之道。

60

六十章

Upravljati z veliko državo
je kot peči majhno ribo.
Poškoduješ jo, če preveč drezaš vanjo.
Osredišči svojo državo v Tau
in zlo ne bo imelo moči.
Ne da zla ni,
vendar se mu boš sposoben umakniti.
Ko zlo nima čemur nasprotovati,
izgine samo od sebe.

治大国若亨小鲜。以道莅天下，其鬼不神。非其鬼不神，其神不伤人。非其神不伤人，圣人亦不伤人。夫两不相伤，故得交归。

61

六十一章

Ko država doseže veliko moč,
postane kot morje;
vse reke se stekajo vanj.
Večjo kot ima moč,
večja je potreba po skromnosti.
Skromnost pomeni zaupanje v Tao,
zato ni nobene potrebe po obrambi.
Veliki narod je kot velik človek:
Ko naredi napako, se tega zaveda.
Ko se tega zaveda, jo prizna.
Ko jo prizna, jo popravi.
Tiste, ki kažejo na njegove napake,
smatra za najbolj zveste učitelje.
Na svoje sovražnike gleda
kot na svojo lastno senco.
Če je država osrediščena v Tau,
če oskrbuje lastne ljudi,
in se ne vmešava v spore drugih,
bo luč vsem državam v svetu.

大国者下流，天下之交，天下之牝。牡常以静胜牝，以静为下。故大国以下小国，则取小国；小国以下大国，则取大国。故或下以取，或下如取。大国不过欲兼畜人，小国不过欲入事人。此两者各得其所欲，大者宜为下。

62

六十二章

Tao je središče vesolja,
zaklad dobrega človeka,
zatočišče slabemu človeku.
Čast je lahko kupljena z lepimi besedami,
spoštovanje je lahko pridobljeno z dobrimi dejanji;
ampak Tao je preko vsakršne vrednosti,
in nihče ga ne more doseči.
Zaradi tega, ko je izbran nov voditelj,
mu ne ponudi pomoči
v obliki bogastva ali svojih izkušenj.
Namesto tega ga nauči o Tau.
Zakaj so starodavni Mojstri cenili Tao?
Ker ko si eno s Tao-m,
ko ga iščeš, ga najdeš;
in ko storiš napako,
ti je oproščeno.
Zaradi tega ga vsi ljubijo.

道者，万物之奥。善，人之宝；不善，人之所不保。美言可以市尊，行可以加人。人之不善，何弃之有？故立天子，置三公，虽有拱璧以先驷马，不如坐进此道。古之所以贵此道者何？不曰求以得，有罪以勉，故为天下贵。

63

六十三章

Deluj brez delovanja,
delaj brez napora.
Predstavljaj si majhno kot veliko,
peščico kot množico.
Sooči se s težavami,
ko so še lahke;
dosezi velike naloge
v seriji majhnih dejanj.
Mojster nikoli ne strmi za veličino;
zaradi tega doseže veličino.
Ko naleti na težavo,
se ustavi in se ji posveti.
Ne oklepa se svojega lastnega udobja;
zaradi tega problemi zanj ne obstajajo.

为无为，事无事，味无味。大小多少，报怨以德。图难于易，为大于细。天下难事，必作于易；天下大事，必作于细。是以圣人终不为大，故能成其大。夫轻诺必寡信，多易必多难，是以圣人犹难之，故终无难。

64

六十四章

Kar je zakoreninjeno z lahkoto vzklije,
kar je nedavno je lahko popraviti,
kar je krhko je enostavno zlomiti,
kar je majhno je enostavno razmetati.
Prepreči težave preden nastanejo.
Uredi stvari preden nastanejo.
Veliki borovec zraste iz majhnih korenin.
Potovanje dolgo tisoč kilometrov
se začne izpod tvojih nog.
Če hitiš v akcijo, spodletiš.
Če se poizkušaš oprijeti stvari, jih izgubiš.
Če siliš projekt v dokončanje,
uničiš, kar je skorajda dozorelo.
Zaradi tega gre Mojster v akcijo
s tem, da pusti stvarem lastno pot.
Ostane miren tako na koncu,
kot na začetku.
Nič nima,
zaradi tega ne more nič izgubiti.
Kar si želi je ne-poželenje;
kar se uči je od-učiti se.
Enostavno opominja ljudi,
kdo so vedno bili.
Za nič drugega ne skrbi kot za Tao.
Zaradi tega skrbi za vse stvari.

其安易持，其未兆易谋，其脆易破，其微易散。为之于未有，治之于未乱。合抱之木，生于毫末；九层之台，起于累土；千里之行，始于足下。为者败之，执者失之。是以圣人无为，故无败；无执，故无失。民之从事，常于几成而败之。慎终如始，则无败事。是以圣人欲不欲，不贵难得之货；学不学，复众人之所过。以辅万物之自然而不敢为。

65

六十五章

Starodavni Mojstri niso poizkušali izobraziti ljudi,
ampak so jih prijazno naučili ne-vedeti.
Ko mislijo, da vedo odgovor,
se ljudi težko vodi.
Ko spoznajo, da ne vedo,
lahko ljudje najdejo lastno pot.
Če bi se rad naučil kako voditi,
se izogibaj prebrisanosti in razkošju.
Najenostavnejši vzorec je najčistejši.
Zadovoljen z običajnim življenjem,
lahko ljudem pokažeš pot
nazaj k njihovi pravi naravi.

古之善为道者，非以明人，将以愚之。民之难治，以其多智。以智治国，国之贼；不以智治国，国之福。知此两者，亦揩式。常知揩式，是谓玄德。玄德深远，与物反，然后乃至大顺。

66

六十六章

Vsi potoki se stekajo k morju,
ker je na najnižji točki.
Skromnost mu daje moč.
Če bi rad vodil ljudi,
se moraš postaviti pod njih.
Če hočeš ljudi voditi,
se moraš naučiti, kako jim slediti.
Mojster je nad ljudmi,
in nihče se ne počuti zatiranega.
On gre pred ljudmi,
in nihče se ne čuti manipuliranega.
Celoten svet mu je hvaležen.
Ker z nikomur ne tekmuje,
nihče ne tekmuje z njim.

江海所以能为百谷王，以其善下之，故能为百谷王。是以圣人欲上人，必以言下之；欲先人，必以身后之。是以圣人处上而人不重，处前而人不害，是以天下乐推而不厌。以其不争，故天下莫与之争。

67

六十七章

Nekateri pravijo, da je moje učenje neumnost.
Drugi ga imajo za veličastnega, a neuporabnega.
Ampak za tiste, ki so pogledali znotraj sebe,
ta neumnost predstavlja popoln smisel.
In za tiste, ki ga spravijo v uporabo,
ima ta veličastnost korenine, ki gredo globoko.
Jaz imam samo tri stvari za naučiti:
preprostost, potrpežljivost, sočutje.
Te tri stvari so največje bogastvo.
Preprosti v akciji in v mislih,
se vrnete k viru bitja.
Potrpežljivi tako s prijatelji kot sovražniki,
se uskladite s tem, kakor stvari pač so.
Sočutni do sebe,
se pobotate z vsemi bitji na svetu.

天下皆谓我大，不肖。夫唯大，故不肖。若肖，久矣其细！我有三宝，持而宝之：一曰慈，二曰俭，三曰不敢为天下先。夫慈，故能勇；俭，故能广；不敢为天下先，故能成器长。今舍慈且勇，舍俭且广，舍后且先，死矣。夫慈，以战则胜，以守则固。天将救之，以慈卫之。

68

六十八章

Najboljši atlet
zaželi svojemu nasprotniku najboljše.
Najboljši general
vstopi v um svojih nasprotnikov.
Najboljši podjetnik
služi skupnemu dobremu.
Najboljši voditelj
sledi volji ljudstva.
Vsak od njih pooseblja vrlino ne-tekmovanja.
Ne da nočejo tekmovati,
ampak to naredijo v duhu igre.
V tem so kot otroci
in v harmoniji s Tao-m.

古之善为士者不武，善战者不怒，善胜敌者不争，善用仁者为下。是谓不争之德，是以用人之力，是谓配天古之极。

69

六十九章

Generali imajo rek:
“Raje, kot da naredimo prvo potezo,
je boljše počakati in videti.
Bolje kot napredovati za centimeter,
se je umakniti za kilometer.”
Temu se reče napredovati,
brez da bi se pomikali naprej,
potiskati nazaj, brez uporabe orožja.
Ni večje nesreče
kot podcenjevati nasprotnika.
Podcenjevati svojega nasprotnika
pomeni misliti, da je zloben.
Tako uničiš svoje tri zaklade
in sam postaneš sovražnik.
Ko si dve veliki sili nasprotujeta druga drugi,
bo šla zmaga k tistemu,
ki ve, kako popustiti.

用兵有言：‘吾不敢为主而为客，不敢进寸而退尺。’是谓行无行，攘无臂，仍无敌，执无兵。祸莫大于轻敌，轻敌几丧吾宝。故抗兵相加，则哀者胜。

70

七十章

Moji nauki so lahki za razumeti
in enostavni za uporabo.
Vendar jih vaš razum ne more dojeti,
in če jih boste poizkušali uporabljali,
ne boste uspeli.
Moji nauki so starejši od sveta.
Kako lahko dojamete njihov pomen?
Če bi me radi spoznali,
poglejte v svoje srce.

吾言甚易知，甚易行。天下莫能知，莫能行。言有宗，事有君。夫唯无知，是以不我知。知我者希，则我者贵。是以圣人被褐怀玉。

71

七十一章

Ne-vedeti je pravo znanje.
Predvidevati, da veste, je bolezen.
Najprej spoznajte, da ste bolni;
nato se lahko pomaknete proti zdravju.
Mojster je svoj lastni zdravnik.
Pozdravil se je vsega vedenja.
Zaradi tega je resnično popoln.

知不知上，不知知，病。是以圣人不病。以其病病，是以不病。

72

七十二章

Ko izgubijo občutek za čudenje,
se ljudje obrnejo k religiji.
Ko nič več ne verjamejo vase,
postanejo odvisni od avtoritete.
Zaradi tega se Mojster umakne,
da ne bodo ljudje zmedeni.
On uči brez poučevanja,
tako da se ljudje nimajo česa naučiti.

民不畏威，大威至。无狭其所居，无厌其所生。夫唯不厌，是以不厌。是以圣人自知不自见，自爱不自贵。故去彼取此。

73

七十三章

Tao je vedno spokojen.
Premaguje brez tekmovanja,
odgovori brez ene same besede,
prispe brez da je poklican,
doseže brez načrta.
Njegove mreže prekrijejo celotno vesolje.
In čeprav je njegova mreža široka,
nič ne uide skozi.

勇于敢则杀，勇于不敢则活，知此两者或利或害。天之所恶，孰知其故？天之道，不争而善胜，不言而善应，不召而自来，坦然而善谋。天网恢恢，疏而不漏。

74

七十四章

Če spoznate, da se vse stvari spreminjajo,
ni ničesar, česar se boste oklepali.
Če vas ni strah smrti,
ni ničesar, kar ne bi mogli doseči.
Poizkušati kontrolirati prihodnost,
je kot da bi zavzeli tesarjevo mesto.
Ko uporabljate njegovo orodje,
so velike možnosti, da si porežete roke.

民不畏死，奈何以死惧之？若使常畏死，而为奇者，吾执得而杀之，熟敢？常有司杀者杀。夫代司杀者杀，是谓代大匠斲。夫代大匠斲，希有不伤其手。

75

七十五章

Ko so davki preveliki,
ljudje postanejo lačni.
Ko je vlada predraga,
ljudje izgubijo svojega duha.
Delujte v dobro ljudi.
Zaupajte jim; pustite jih na miru.

民之饥，以其上食税之多，是以饥。民之难治，以其上有为，是以难治。人之轻死，以其生生之厚，是以轻死。夫唯无以生为者，是贤于贵生。

76

七十六章

Človek se rodi mehak in prožen;
mrtev pa je tog in trd.
Rastline vzklijejo mehke in gibke,
mrtve pa so lomljive in posušene.
Zaradi tega, kdorkoli je trd in neomajen,
je učenec smrti.
Kdor je mehak in popustljiv,
je učenec življenja.
Trdno in togo bo zlomljeno.
Mehko in prožno bo prevladalo.

人生之柔弱，其死坚强。万物草木生之柔脆，其死枯槁。故坚强者死之徒，柔弱者生之徒。是以兵强则不胜，木强则共。故坚强处下，柔弱处上。

77

七十七章

V svetu Tao deluje tako,
kot je pri upogibanju loka.
Vrh je upognjen navzdol;
dno je upognjeno navzgor.
Poravna presežke in pomanjkanje,
tako da je v popolnem ravnovesju.
Vzame tam, kjer je preveč,
in da tam, kjer ni zadosti.
Tisti, ki skušajo nadzorovati in
uporabljajo silo, da zaščitijo svojo moč,
gredo proti toku Taa.
Vzamejo tistim, ki nimajo zadosti,
in dajo tistim, ki imajo več kot preveč.
Mojster lahko daje,
kajti ni konca njegovemu bogastvu.
Deluje brez pričakovanja,
uspe, brez da bi si jemal zasluge,
in ne misli, da je boljši kot kdorkoli drug.

天之道，其犹张弓！高者抑之，下者举之，有余者损之，不足者与之。天之道，损有余而补不足；人道则不然，损不足，奉有余。熟能有余以奉天下？其唯有道者。是以圣人为而不恃，功成不处，斯不见贤。

78

七十八章

Nič na svetu ni tako nežno in popustljivo kot voda.
Vendar je najbolj primerna,
da razdre trdno in neupogljivo.
Mehko premaga trdno;
nežno premaga togo.
Vsi vedo, da je to res,
a malo jih lahko to udejanji.
Zaradi tega Mojster ostane
miren v sredini žalosti.
Zlo ne more vstopiti v njegovo srce.
Ker se je odrekel pomaganju,
je ljudem največja pomoč.
Resnične besede se zdijo nasprotujoče.

天下柔弱莫过于水，而攻坚；强莫之能先。其无以易之。故弱胜强，柔胜刚，天下莫能知，莫能行。故圣人云：‘受国之垢，是谓社稷主；受国不祥，是谓天下王。’正言若反。

79

七十九章

Neuspeh je priložnost.
Če krivite nekoga drugega,
obtoževanju ni konca.
Zaradi tega Mojster izpolni
svoje lastne obveznosti in
popravi svoje lastne napake.
Naredi kar mora narediti,
in nič ne zahteva od drugih.

和大怨，必有余怨，安可以为善？是以圣人执左契，不责于人。故有德司契，无德司彻。天道无亲，常与善人。

80

八十章

Če je država vodena modro,
bodo njeni prebivalci zadovoljni.
Ljubijo delo svojih rok
in ne zapravljajo časa z
izumljanjem novih naprav,
s katerimi bi bilo prihranjenega veliko dela.
Ker iskreno ljubijo svoje domove,
jih potovanje ne zanima.
Morda je nekaj vozov in ladij,
vendar nikamor ne gredo.
Morda je zaloga orožja,
vendar ga nihče ne uporablja.
Ljudje imajo radi svojo hrano,
z zadovoljstvom so s svojo družino,
vikende preživljajo na svojih vrtovih,
radostni pri delu v svoji soseski.
In čeprav je sosednja država tako blizu,
da lahko ljudje slišijo
njihove peteline kikirikati in pse lajati,
so zadovoljni s tem, da umrejo v pozni starosti,
ne da bi jo kdaj videli.

小国寡人，使有什伯之器而不用，使人重死而不远徙。虽有舟轝，无所乘之；虽有甲兵，无所陈之。使民复结绳而用之。甘其食，美其服，安其居，乐其俗，邻国相望，鸡狗之声相闻，民至老死，不相往来。

81

八十一章

Resnične besede niso izrazite;
izrazite besede niso resnične.
Modri ljudje ne rabijo dokazovati svojih trditev;
ljudje, ki rabijo dokazovati svoj prav, niso modri.
Mojster nima lastnine.
Več kot naredi za druge,
srečnejši je.
Več kot da drugim,
bogatejši je.
Tao obrodi brez vsiljevanja.
Brez da bi gospodoval, Mojster vodi.

信言不美，美言不信。善者不辩，辩者不善。知者不博，博者不知。
圣人不积，既以为人己愈有，既以与人己愈多。天之道，利而不害。圣人之道，为而不争。